HIV tretman (Makedonski) 
Vrsta: Seminarski đ Broj strana: 58 đ Nivo: Medicinski fakultet – Skopje

VOVED Denes na početokot od 2003 godina vleguvame vo tretata decenija od otpočnuvaweto na HIV/SIDA pandemijata. Sindromot na steknata imunodeficiencija pandemski prodolžuva da se širi vo site delovi od svetot. UNAIDS izvestuva za 42 000 000 luđe koi živeat so SIDA vo 2002, brojot na novo inficirani so HIV e okolu 5 000 000, vo 2002 godina 3 100 000 počinale od SIDA. Vo 1981 godina SIDA za prv pat e prepoznaena kako bolest; veće vo 1983 godina identifikuvan e i nejziniot pričinitel, HIV; 1983 godina započnuvaat i prvite obidi za tretman na bolesta so imunomodulatori (gama interferon, interleukin); 1985 godina veće e razviena tehnologija za dijagnosticirawe (ELISA); 1987 godina se promovira i prviot antiretrovirusen lek- AZT; 1996 godina predstavena e i visoko akktivnata antiretrovirusna terapija (Highly active antiretroviral therapy-HAART); vo 1997 godina započnuvaat prvite istražuvawa za novi strategii na tretman na HIV infekcijata (T-20 prv inhibitor na fuzijata na HIV); 2002 godina se sledat efektite od različnite kombinacii na lekovi, nivnite nesakani efekti i možnostite za nivno namaluvawe i lekuvawe, a vo isčekuvawe se sledat završnite fazi i rezultati od istražuvawata započnati 1997 godina za novi strategii na lekuvawe na HIV infekcijata. Neosporno e napraven značaen progres vo razvojot na antiretrovirusnata terapija. Vo upotreba se šesnaeset licencirani antiretrovirusni medikamenti koi se nasočeni protiv replikacijata na HIV. Antiretrovirusnata terapija go podobri kvalitetot i kvantitetot na život na mnogu pacienti inficirani so HIV vo razvienite zemji kade ovie lekovi se dostapni i pacientite možat finansiski da si gi dozvolat. Sepak, se ušte se potrebni novi klasi na lekovi za da se nadminat problemite so tolerancijata kon lekovite i toksičnite efekti, latentnite virusni depoa, i rezistentnosta kon lekovite. Ušte považno, potrebni se efikasni i eftini vakcini za da se spreči globalnoto širewe na HIV vo zemjite vo razvoj kade antiretroviralnata terapija e nedostapna.
šPAGE ć
1. HIV- životen ciklus
Transformacijata na HIV vo kletkata (CD4+ T-limfocit) za vreme na negovata replikacija e mnogu složen proces vo koj učestvuvaat golem broj na virusni i kletočni enzimi. Enzimite nemaat možnost za korekcija na greškite poradi što doađa do brojni mutacii. Poradi ova se naođaat ogromen broj na različni izolati na HIV, pa duri i kaj eden ist bolen. Ciklusot na replikacija se odviva vo nekolku fazi. Razjasnuvaweto na istite ovozmožuvaat i strategii za sozdavawe na lekovi koi će go prekinat ovoj proces vo razni nivoi. 1.1 Pripojuvawe na HIV i prodor vo čuvstvitelnata kletka; 1.2 Transkripcija na virusna RNK vo provirusna DNK; 1.3 Integrirawe na virusot vo genomot na kletkata domaćin; 1.4 Latentna faza na virusot; 1.5 Transkripcija na provirusna DNK vo genomski RNK i mRNK i postranskripcionen del na ciklusot; 1.6 Sobirawe na delovi na virusot i negovo ispuspuvawe. 1.1 Pripojuvawe na HIV i prodor vo osetlivaa kletka Pripojuvaweto na HIV za CD4+ T-limfocitite, se dolži na visokiot afinitet na strukturite od virusnata obvivka za CD4+ receptorite, koi gi karakteriziraat ovie limfociti. Lipoproteinskata obvivka na HIV ja probivaat trnesti glikoproteini. Celokupniot prekursor, glikoproteiniot gp 160 se sostoi od dva labavo povrzani dela i toa nadvorešen gp 120 koj štrči od obvivkata na virusot i vnatrešen, trasmembranozen glikoprotein gp 41 koj e vo vrska so vnatrešnite strukturi na virusot. Po vrzuvaweto na gp 120 za CD4 receptor, transmembranozniot gp 41 prodira vo CD4+ T limfocit vnesuvajći gi RNK i enzimite na virusot vo negovata citoplazma. Mehanizmot na navleguvaweto na HIV vo osetlivata kletka se narekuva fuzija na membrani. 1.2 Transkripcija na virusna RNK vo provirusna DNK Sledniot čekor vo ciklusot se odviva pod dejstvo na reverznata transkriptaza (RT), koja se sostoi od dva enzima, polimeraza i ribonukleaza H. Transkripcijata na virusnata RNA vo provirusna DNK se odviva pod dejstvo na RT. Na ovoj način se sozdava hibrid od po eden lanec RNK i DNK. Ponatamu ribonukleazata H go razložuva RNK lanecot. Vtoriot lanec na dvoverižnata DNK se sozdava so transkripcija na prviot. Vaka nastanatata dvoverižna DNK pominuva vo cirkularen oblik na provirusot.